Zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Prvotno so zdravje označevali kot odsotnost bolezni ali onemoglosti. Po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt. Sodobna definicija zato opredeljuje zdravje kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje je po tej definiciji dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju. V tem smislu zdravje in skrb zanj ni le interes posameznika, medicinskih strok ali institucij zdravstvenega varstva, marveč odgovornost celotne družbene skupnosti. Vsekakor pa boste sami svojega zdravja kovač!
IMUNSKI SISTEM
Imunski sistem spada med najpomembnejše nosilce našega zdravja. Kljub svoji neopazni teži 1,5 kg je poleg živčnega sistema najbolj zapleteno omrežje v telesu. Temu sistemu, ki ni omejen na en sam organ, temveč deluje kot mobilna akcijska skupina, pravimo imunski sistem ali pogosto tudi lastni obrambni sistem telesa. Ščiti nas pred tujimi organizmi, kot so virusi in bakterije in pred neuporabnimi celicami.
Povzročitelji in zaščitni faktorji
Dnevno smo izpostavljeni številnim povzročiteljem, proti katerim se imunski sistem učinkovito bori. Prvo zaščitno steno tvorita koža in sluznica. Obrambna funkcija se okrepi s tem, ko imunske celice tvorijo obrambne snovi v sluzi, slini in solzah (Imunglobulin A, lizocim in drugi). Če povzročitelj prodre skozi to prvo prepreko, stopi okrepljen specifični in nespecifični imunski sistem v akcijo.
Nespecifični in specifični imunski sistem
Nespecifični imunski sistem je sestavljen iz različnih »fagocitov« (granulocitov in makrofagov) in služi kot hitra in odločilna prva obramba, ko tuji organizmi prodrejo zaščitno pregrado, na primer pri poškodbi kože. Pri tem fagociti uničijo povzročitelje in jih lizirajo (prebavijo) v celici. Nespecifični imunski sistem ni specifičen na enega povzročitelja, temveč nespecifično usmerjeni proti različnim »vsiljivcem«.
Specifični del imunskega sistema je sestavljen iz specializiranih obrambnih celic. Te imajo nalogo, da uravnavajo imunski sistem. Sposobne so, da eliminirajo rakave in z virusi okužene celice. Prav tako so sposobne, da proizvajajo velike količine protiteles, specifičnih obrambnih snovi. V specifičnem imunskem sistemu pride v toku življenja do procesov prilagajanja, ki omogočajo močno ciljno imunsko reakcijo. Posebne spominske celice, ki lahko dosežejo 20 let starosti, omogočajo pri ponovnem kontaktu z istim povzročiteljem hitro in masivno samoobrambo. Na tem temelji načelo imunizacije.
Specifični in nespecifični del imunskega sistema sta mnogostranska in neločljivo med seboj povezana in delujeta tesno skupaj.
Celularna in humoralna obramba
Celularna obramba je sestavljena iz različnih obrambnih celic imunskega sistema. Te imunske celice delno proizvajajo obrambne faktorje in jih izločajo v telesne tekočine. Ti obrambni faktorji tvorijo humoralno obrambo: humoralen = deluje preko sokov.
Avtoimunske bolezni
V določenih primerih se obrambna funkcija imunskih celic ne usmeri več samo proti telesu tujemu tkivu, temveč tudi proti tistemu, ki je lastno telesu. Razvije se avtoimunska bolezen kot je revmatoidni artritis, Hashimoto vnetje ščitnice in Morbus Bechterew.
NASVETI ZA VAS KAJ MORATE STORITI SAMI ZASE
1. Redno vsako dnevno gibanje/ hoja in telovadba
2. Pitje vode …..dnevno izločimo iz telesa 1,5 litra vode in to je treba nadomestiti z vodo. Ne s sokovi, s pivom,juho…..ampak moramo dnevno popiti 1,5 do 2 litra vode.
3. Uravnotežena, pravilno sestavljena prehrana, prilagojena individualnim potrebam in tradiciji. Nimamo vsi enakih potreb – ni šablone jedilnika. Problem je tudi to, da smo se odtujili od tradicije in oponašamo druge narode. Moderno je iti v kitajsko ali mehiško restavracijo, jesti banane, avokado, čokolado. Ampak naši predniki so tisočletja jedli krompir, zelje, fižol, ajdo…. V naših genih teče informacija za prebavo te vrste hrane. Z vso to eksotično hrano organizem prisiljujemo in ga obremenjujemo. Treba je jesti tiste vrste hrano, na katero je telo navajeno od mladih nog.
4.Holistični /celostni/ pristop obravnave človeškega bitja Upoštevati je treba dejstvo,da je človeško bitje sestavljeno iz treh ne deljivih enot in to je:
Telesnega in spiritualnega ali razumskega dela in med njima psiha, podzavest ali duša. Podzavest je most ali povezava med telesom in razumom. Lahko imate telesni in razumski del telesa v dobrem stanju ampak ,če povezava med njima ne deluje kot je treba, se bodo prej ali slej začele resne težave. Za zelo veliko bolezni je vzrok ravno v tej povezavi med umom in telesom, torej v podzavestnem delu človeškega bitja npr. vsi sorodniki zbolevajo za rakom in ti si vsadiš v podzavest, da si dedno obremenjen in končni rezultat je, da ga res dobiš. Podzavest ima izredno moč!
Problem je, da naša medicina ne priznava tega pristopa k zdravljenju in deluje strogo samo na telesni bazi. To je pristop zdravljenja vzhodne medicine, ki je stara najmanj 5000 let. Iz svojih izkušenj vemo, da je še kako važno,da nas obravnavajo kot celoto npr. če se lahko komu potožimo o svojih zdravstvenih in drugih težavah se takoj boljše počutimo. Dober je tisti zdravnik, ki si vzame čas in nas posluša!
Uravnotežena prehrana, nujno moramo dodati še biološko pridelana. Vsi vemo,da je hrana danes bistveno drugačna, kot je bila nekoč. Človek je v zadnjih 100 letih naredil več škode našemu planetu kot vse ostale civilizacije v 10 000 letih. S še tako idealno sestavljenim jedilnikom ne dobimo dovolj vitaminv, mineralov in nenasičenih maščob, zato jih moramo dodajati, če hočemo ohraniti zdravje. Dodajati jih moramo vsi, stari, mladi, zdravi in še toliko bolj, če smo že bolni.
Jesti malo in dobro, pomeni zadovoljiti potrebe telesa po hranilnih snoveh. Pretiravanje pri prehranjevanju pa povzroča škodo in ne korist. Vendar je današnji čas neizprosen, ne pustimo se mu, da nam bo narekoval nezdravo živeti!
SREČKO FIRŠT, CENTER ZA ZAVESTNO OHRANJANJE ZDRAVJA,KLOKOČOVNIK 5, 3215 LOČE